17.12.2017 - OB MEJI BREZ MEJE
Letošnji pohod nas je popeljal po popolnoma novi trasi. Že na lanskem pohodu je bilo omenjeno, da bi lahko šli na Krminsko goro. In smo šli.
Malo nas je skrbelo vreme, ker nam v dneh pred pohodom ni bilo ravno naklonjeno. V soboto je že kazalo na bolje, v nedeljo pa smo se zbudili v prekrasno, malo hladno, vendar popolnoma jasno jutro.
V Medani se nas je zbralo skoraj sto in od tam smo se odpravili proti našemu cilju. Še dobro, da so bila tla zmrznjena in tako nas blato ni oviralo. Pa tudi preveč hladno nam ni bilo, saj je vsakemu spustu v dolino sledil strm vzpon na naslednji greben. Pot nas je mimo Jordana vodila do Grotišča, od koder so se nam ponujali lepi razgledi.
Nismo se dolgo zaustavili ampak nadaljevali naš pohod v dolino, kjer smo se po prečkanju meje usmerili proti krajinskemu parku »Plešivski gozd«. Na poti tja je bilo potrebno popraviti brv, ki so jo odnesle narasle vode v predhodnih dneh.
Park je urejen na območju, kjer je imela italijanska vojska med obema vojnama smodnišnico, »Pulverjero« po domače. Preden smo se sprehodili mimo ostankov smodnišnice smo se malo ogreli s kuhanim vinom in čajem, pa tudi posladkali. Da smo se ponovno ogreli je poskrbel vzpon proti Krminski gori, ki je res visoka samo 274m, vendar si nekako zasluži ime gora. Na vrhu smo si privoščili daljši postanek in ob jasnem dnevu uživali v čudovitih razgledih na Brda, morje, Dolomite, naše hribe.
Sledil je spust in presenečenje za udeležence. Na domačiji Sirk, ki je poznana po zelo dobri gostilni in drugi turistični ponudbi, smo si poleg ostalega ogledali klet za proizvodnjo vinskega kisa. Le ta je zaradi kvalitete in temu primerne cene namenjen bolj petičnim kupcem. Tam smo imeli pred nadaljevanjem poti še en postanek, kjer nas je obiskal Božiček.
Proti Medani smo se odpravili skozi območje, ki mu pravimo »Palud«. Tukaj je bila najnižja točka našega pohoda, saj smo bili le dobrih 55m nad morjem. Pot se je le še vzpenjala in nas mimo vinogradov pripeljala nazaj na izhodišče.
V prijetnem druženju smo zaključili še en lep dan poln zanimivih doživetij in si ob slovesu zaželeli, da se prihodnje leto spet vidimo. Kam nas bo peljala pot pa bomo še videli.
Zapisal
Bojan Bužinel
