5. NOVEMBER 2016 – IZLET V NEZNANO

Si predstavljate izlet, o katerem ne veste NIČESAR? Podate se na pot in ste popolnoma predani vsemu, kar vas čaka… V takem položaju smo bili v soboto 5. novembra.

Na Dobrovem nas je čakal avtobus, celo na tabli je pisalo »GREMO, AMPAK NE VEMO KAM«. Glede na uro odhoda in predvidno uro povratka, nam je bilo jasno, da gremo precej daleč. Čar tega izleta in velika udeležba je predvsem v tem, da udeležence ne moti, ker ne vedo kam bodo šli. Izletu sta se pridružila Katja in Simon iz PD Kanal ter kolega iz PD CAI Val Natisone g. Sergio in g. Giovanni eden od organizatorjev eco maratona iz sosednjega Krmina (IT) .Glede na slabo vremensko napoved nas je Boris potolažil, da kamor gremo mi, tam ne bo dežja. Peljali smo se mimo Ljubljane, proti Štajerski. Šele takrat nam je Boris razkril današnjo destinacijo. Peljali se bomo v zahodni del Slovenskih goric, natančneje v Zgornjo Kungoto. Tu nas bosta sprejela Borisova prijatelja Alenka in Ivan na kmetiji Leber-Vračko. Gospodarja sta nas lepo sprejela in nam predstavila njihovo domačijo. Oni so že šesti rod, ki pod imenom Leber kmetuje na tem posestvu , v osrčju zahodnih gričev Slovenskih goric, nedaleč od slovensko - avstrijske meje. Na družinski kmetiji bivajo tri generacije, ki se med seboj dopolnjujejo v delu, idejah, motivaciji, inovativnosti in tradiciji. Vino pridelujejo na integriran način, najbolj priljubljena sorta pa je sivi pinot. Vinogradi se raztezajo na štirih hektarjih in so zasajeni s tipičnimi štajerskimi belimi sortami. Glavna njihova panoga pa je živinoreja. Govedo črno-bele pasme vzrejajo v prosti reji, v premišljeno zasnovanih prostorih iz naravnih materialov, kjer imajo na voljo dovolj življenjskega prostora, tudi kadar se ne pasejo zunaj. Rezultati ne izostanejo: s svojimi kravicami so poželi že prenekatero nagrado v okviru tekmovanj plemenskega goveda. Gospa Alenka poleg vsega najde čas tudi za ročna dela. S svojimi aranžmaji iz suhega cvetja in okrasnih izdelkov iz naravnih materialov je znana daleč naokoli. Sončno energijo izrabljajo tudi za proizvodnjo električne energije -fotovoltaični način proizvodnje elektrike. Po opravljenem ogledu hleva, nas je Ivan povabil na pokušnjo njihovih vin. Gospa Alenka je bila naša današnja vodička. Peljala nas je do turistične kmerije Dreisiebner. Do nje pelje cesta med vinogradi v obliki srca (srčkasta cesta). Kmetija leži tik ob avstrijski meji. Mimo kmetije poteka Obmejna panoramska in planinska pot po Svečinskih goricah. Ogledali smo si več kot 300 let staro velbano klet in pokusili njihove dobrote. Kmetija se ponaša kar s tremi naslovni vinskih kraljic Tik ob domačiji stoji Kip sv. Jurija je prikazan v borbi z zmajem. Za te kraje so ob vinogradih značilni klopotci, predvsem kot ptičje strašilo. Postavlja se ga v začetku zorenja grozdja od 25. julija do 15. avgusta, pospravlja pa se ga do 11. novembra. Za vse nas je nenavadna postavitev vinogradov, terasaste oblike tu ne poznajo. Kmalu smo prestopili državno mejo in pot nadaljevali po avstrijski - južnoštajerski vinski cesti. Bil je čas »martinovega« zato je bilo obiskovalcem vzdolž poti na voljo pečen kostanj, mošt in preste. To smo seveda tudi mi pokusili. Ponovno smo se vrnili na slovensko stran in pot nadaljevali do vinogradniškega muzeja Kebl, kjer nas je sprejela prijazna gospa Mara. Gre za 200 let staro obnovljeno viničarijo, ki s svojo etnološko zbirko pričara življenje vinogradnika in viničarja nekaj stoletij nazaj. Gospa Alenka nas je popeljala še do grada Svečina. Iz zapisa nad vhodom lahko sklepamo, da so bili temelji postavljeni leta 1629. Dvor je večkrat menjal lastnike, ki so ga preurejali. Leta 1935 je postal izobraževalna ustanova za šolanje gospodinj in kmetovalcev. Po drugi svetovni vojni pa je bila v njem kmetijska gospodinjska šola. Sedaj je grad v lasti občine. V gradu je na ogled stalna razstava "Zakladi s podstrešja", v kateri lahko občudujemo staro pohištvo, porcelan, steklene izdelke, tehnične predmete, instrumente, knjige in ostalo. Razstavljeni so tudi izdelki vezenin svečinskih vezilj ter obleke vinskih kraljic. Za skupinsko fotografijo smo morali pohiteti, kajti iz neba so padale prve dežne kaplje. K sreči nas je tukaj čakal avtobus in nas peljal na zasluženo pozno popoldansko kosilo. Do kmečkega turizma smo morali del poti prehoditi zaradi preozke ceste. Bili smo lačni, tako, da nam je kosilo teknilo. Žal sta se morala naša gostitelja Alenka in Ivan zaradi molže predčasno posloviti. Boris se jima je v imenu celotne družbe zahvalil za sprejem, še posebej Alenki, ki je bila naša vodnica čez cel dan. Povabil ju je naj obiščeta Brda. Za popestritev večera smo Katji pripravili prijetno presenečenje ob nedavnem srečanju z Abrahamom. Družba se je razživela in ob zvokih harmonike smo zaplesali. Je že tako, ko je najlepše moramo domov. V temi in s pesmijo smo se spustili do avtobusa. Na poti smo se vsekakor ustavili še na Trojanah. Današnjo soboto nam je Boris polepšal do take mere, da nam bo v naših spominih ostala za dolgo. Tudi naši gostje so bili z današnjih izletom zadovoljni. Hvala,v imenu vseh nas!

Iva Šibav