17.07.2016 - MONTE COGLIANS

Naša izhodiščna točka je bila na prelazu Paso di Croce Carnico na meji z Avstrijo. Pri parkirišču smo se usmerili na ozko cesto za oznakami Rifuggio Marinelli.

Pot je lepa, vzpenja se skozi redek gozd. Po prečenju travnikov je postajala nekoliko bolj strma in se vzpenjala skozi rahlo zaraščeno ruševje in visoko travo. Tu smo se ob prečenju precej strmih pobočij začeli spuščati in v pomoč so nam bila varovala. Sledil je spust skozi naravno okno in prečenje strmih pobočij, poraščenih s koprivami. Pri koči Marinelli smo se ločili. Nekateri so ostali tam, druga skupina pa se je odpravila proti vrhu. Morali smo pohiteti, saj je bil le – ta še daleč. Usmerili smo se za oznakami Monte Coglians in se pričeli vzpenjati čez strme travnike. Po kratkem, nekoliko izpostavljenem grebenu smo prišli v povsem nov svet. Mogočna pobočja, poraščena s travo, je skoraj v trenutku zamenjala gola skala. Po krajšem prečenju stene smo se začeli vzpenjati po nekoliko drsečem melišču, ki je postalo v zgornjem delu že precej strmo. Hoja po zoprnem melišču nam je pobrala kar precej moči, zato je bil zadnji strm vzpon z nekaj lažjega plezanja kar naporen. Naš trud je bil na vrhu poplačan z izredno lepim razgledom po celotnih Karnijskih Alpah. Pogled je segal vse do Julijskih Alp s Triglavom, Lienških Dolomitov in celo do Marmolade ter seveda vseh čudovitih vmesnih planin in gora. Monte Coglians je z 2780 metri najvišja gora Karnijskih Alp. Kot na vseh italijanskih vrhovih sta tudi tukaj križ in zvonec. Po krajšem postanku je bil čas za povratek. Posebej previdni smo morali biti predvsem pri spustu po melišču. Do koče Marinelli smo se vrnili po drugi (krožni) poti. Po dobrih dveh urah smo prispeli do avtobusa in se zadovoljni, polni lepih doživetij, vrnili domov.

Iva Šibav