2016 - POHOD PO STOPINJAH VALENTINA STANIČA

PD Kanal je letos organiziral že 23. pohod po stopinjah Valentina Staniča. Valentin Stanič se je rodil 1774 v Bodrežu pri kanalu. Bil je vsestranska osebnost od pesnika do pisatelja, tiskarja, prevajalca, učitelj in vzgojitelja, duhovnika in zdravnika, kmetovalca, planinskega pisatelja in velikega ljubitelja narave in še marsikaj.

Uvrščal se je v sam vrh takratne evropske in svetovne alpinistike. Med njegovimi vzponi, za nas pomemben je vzpon na Triglav, na katerega se je povzpel leta 1808 in mu z barometrom izmeril višino, kakor tudi drugim vrhovom.

Celotno pot od Solkana preko Sabotina, Vrhovelj, koče na Koradi do Kanala dolgo cca. 30 km zmerne hoje je moč prehoditi v 8 urah.

Jutro v Solkanu je bilo vetrovno in kar mrzlo, zato smo kar se da hitro uredili formalnosti in se odpravili na pot proti Sabotinu. Za vzpon na Sabotin je več možnih poti. Mi smo izbrali pot, ki poteka mimo italijanske karavle. Pot ni bila zahtevna in smo jo v prijetnem vzdušju z lahkoto premagovali. Z vrha Sabotina je krasen razgled na Kras, Goriško ravnino, Sočo, morje, na zahodu so gričevnata Brda, Furlansko nižino in za njo Karnijske Alpe, Kaninsko pogorje, Banjška planota. Hojo po grebenu smo pospešili, saj je kar močno pihalo. Pri planinski koči na Sabotinu je bila prva kontrolna točka, malo smo se okrepčali in pot nadaljevali proti Vrhovljam. Pot je potekala deloma po gozdu deloma po jasah in že smo bili na drugi kontrolni točki na Vrhovljah. Tudi tukaj so nam pripravili okrepčilo, postanek smo izkoristili za malico še sonce nas je prav lepo grelo, toda pred nami je bila še kar dolga pot in tako smo krenili proti Koradi. Ob poti nas je pozdravil naš prijatelj Vilko in nam zažel prijetno hojo. Vso pot smo lahko občudovali prelepo naravno, še posebej nas je prevzel vonj po čemažu, spremljalo nas je tudi ptičje petje. V daljavi se je slišal glas harmonike, kar je pomenilo, da se bližamo koči na Koradi. Tukaj je bilo res živahno. Pohodniki smo si tukaj vzeli daljši postanek za malico, oddih in prijetno kramljanje. Na kontrolni točki so nam v kartonček odtisnili žig in se napotili proti končnemu cilju. Ustavili smo se v bližnji cerkvici Sv. Genderce postavljene v začetku 16. stoletja in porušeno med prvo svetovno vojno. Ponovno je bila sezidana leta 1936. V čast pohoda je na ta dan v cerkvici sveta maša. Pot nas je vodila po slemenu Kanalskega Kolovrata, nato smo se po gozdu spustili mimo zaselka Ravne , mimo Klančarjevega senika vse do Kontrade v Kanalu. Žal smo kulturni del zaključka prireditve zamudili. Z vlakom smo se peljali do Solkana, kjer smo imeli avtomobile in se pozno popoldne vrnili domov.

Zapisala
Iva Šibav