15-16.07.2017 - VIŠ

Tokratno turo je vodila naša kolegica Katja iz PD Kanal. Za nas je bila velik izziv, saj na tej gori ni bil še nihče. Pot smo začeli v bližini Rajbeljskega jezera v smeri proti koči Corsi.

Pot je bila precej razgibana. Prečkali smo več potočkov in občudovali cvetje. Postajalo je vse bolj temačno, mi pa še vedno hodili. Končno smo ugledali luč – koča. Naslednje jutro smo si nadeli nahrbtnike in se podali proti vrhu. Nedaleč od koče so nas pozdravili nič kaj sramežljivi kozorogi. Vzpeli smo se do Škrbine Zadnje špranje, kjer stoji značilen, že od daleč viden kamniti stolp, ki spominja na Michelangelovega Mojzesa. Nadeli smo si varovanje in se vzpeli po zavarovani plezalni poti, ki je del poti »Anita Goitan« proti Višu. Vrh (2666 m) nas je pričakal z veličastnim razgledom na vso skupino vrhov Viša in Montaža ter vrhov naših Alp, Kaninskega pogorja... Veselje ob doseženem vrhu je bilo nepopisno. Ob poti pa tudi na samem vrhu so nas spremljali pomniki iz 1. svetovne vojne. Sestopali smo po običajni poti proti koči Corsi, kjer nas je v srednjem delu pod Gamsovo materjo spet pričakalo nekaj jeklenic in zahtevnejša pot. V dolino smo se spustili mimo žičnice po betonirani cesti. Čudovit in nepozaben vzpon nam še danes riše nasmeh na obraz in želim si, da tako tudi ostane.

Iva Šibav