ZNAK clanek2017 - HLEVIŠKA PLANINA, SIVKA

Vreme je bilo lepo, toplo, skratka primerno za pohode. Odpravili smo se na Idrijsko, natančneje na Hleviško planino. Kombije smo parkirali ob Divjem jezeru in preko brvi prečkali reko Idrijco. Nadaljevali smo po sprehajalni poti ob kanalu, skozi katerega teče voda vse do Kamšta. Kanal je bil zgrajen za potrebe rudniške črpalke. Pri jezu se kanal konča, mi pa smo nadaljevali po poti, ki se nadaljuje ob reki Idrijci.


V nadaljevanju smo prečili precej strma pobočja, a ker je pot dovolj široka, nam ni povzročala težav. Tudi na tem koncu se je pomlad že precej prebudila. Ob poti smo lahko občudovali prelepo spomladansko cvetje: trobentice, vijolice, telohe, podlesne vetrnice in še mnoge druge. V gozdu so bile še vedno vidne posledice žledoloma. Pot se je vseskozi položno vzpenjala in že smo zagledali kočo. Vzeli smo si daljši postanek za kosilo, žlikrofe seveda in se predajali sončnim žarkom. Darjo nas je opomnil, da bo treba v dolino. Nadeli smo si nahrbtnike in se odpravili. Vračali smo se po drugi poti vse do centra mesta Idrija. Šli smo mimo največjega ohranjenega lesenega kolesa - Kamšta - premera 13,6 m, ki je gnalo rudniške naprave in je največje v Evropi. Kamšt je rudarsko poimenovanje črpalke na vodni pogon za črpanje jamske vode, značilne za Idrijo. Ime izhaja iz nemške besede »Kunst« (umetnost). Pred odhodom smo se še sprehodili okoli Divjega jezera, ki je kraško sifonsko jezero. Leži v kamnitem kotlu pod stometrskimi prepadnimi stenami. Globina jezera je do sedaj raziskana do globine 160 m. Od tu smo se peljproti Sivki. Zaradi pozne ure je bilo naše izhodišče precej visoko. Do samega vrha smo potrebovali le slabe pol ure. Vrh Sivke 1008 m je v gozdu. V naše knjižice smo odtisnili žig in se podali naprej. Ko smo prišli iz gozda na travnata pobočja Mrzlega vrha, so bila le-ta obarvana v svetlo vijolične odtenke cvetočega žafrana. Pokrajina je lepo zaobljena, tiha, mirna, brez ostrine. Deležni smo bili prečudovitega pogleda na Žirovski vrh, Blegoš in Koprivnik, hribe nad Cerknim, pogled je segel vse do Bohinjskih gora. Od tu smo se odpravili še do koče. Zgradili so jo na ruševinah stare karavle oziroma vojaške zgradbe, ki jih je bilo na tem območju precej. 987m visoki Mrzli vrh, ki ga imenujejo tudi Loncmanova Sivka, leži ob nekdanji rapalski meji, zato je nova koča še dodatno turistično zanimiva. Poleg Slovenske planinske poti, poteka mimo tudi trasa srednjeevropske peš poti Via Alpina, Loške planinske poti in številnih kolesarskih poti. Dan se je prevesil v pozno popoldne in čas je bil za povratek domov. V prijetni družbi smo tako preživeli še eno nedeljo.
Zapisala
Iva Šibav