2015 pohod ob meji brez meje sl320.12.2015 - POHOD OB MEJI BREZ MEJE

Društvo je konec decembra organiziralo tradicionalni »Pohod ob meji brez meje«. Letošnji bi lahko poimenovali tudi pohod štirih cerkva: Kožbana – Senik – Golo Brdo – Vrhovlje pri Kožbani. Zbrali smo se pri »Kamunskem hramu« na Vrhovlju pri Kožbani.

Udeležba je bila nad pričakovanji. Zaradi lepega in za december precej toplega vremena se nas je zbralo 85. Pot nas je najprej popeljala do Kožbane, kjer so nas čakali topli napitki, sladki prigrizki in nato ogled cerkve. Naprej smo šli deloma po gozdu, deloma po jasah in že smo bili v vasi Senik. Prijazni domačin Franko nas je pričakal z domačimi borovničkami. Nekoliko izven vasi smo si ogledali majhno gotsko cerkvico svete Magdalene, ki goduje 22. julija. Cerkvica je bila obnovljena po prvi svetovni vojni, nazadnje pa leta 1996. V bližini so še ostanki stavbe, v kateri je bila v I. svetovni vojni bolnica. Steza nas je naprej vodila do srednjeveške cerkvice nad vasjo Golo Brdo. Zgrajena je bila v 13. stoletju. Po ustnem izročilu jo je dal sezidati grof v zahvalo za preživetje sina, ki je padel v brezno pod zdajšnjim oltarjem. Domačini ji pravijo Marija na jezeru. Res se iz brezna za oltarjem sliši šumenje vode. Privoščili smo si krajši postanek, domačinka Gabrijela nas je pogostila z domačo kapljico. Od cerkvice smo se spustili skozi Golo Brdo. Stare hiše kažejo na velik arhitekturni vpliv bližnje Furlanije in Benečije. Žal je kar nekaj hiš praznih. Do našega naslednjega cilja Brega pri Golem Brdu smo se vzpeli kar po cesti. V vasici imajo kmečki turizem ter galerijo in atelje z unikatno umetniško keramiko. Pri Frankovi domačiji nas je pričakal nadvse prijazen sprejem domačih, ki so nas pogostili s čajem, kavo in slaščicami. Bilo je prav prijetno, toda pred nami je bilo še kar nekaj poti. Mimo zelo lepih oljčnikov smo zavili v gozd in ko smo spet prišli na plano, se nam je odprl pogled na zasnežene, s soncem obsijane Dolomite, pa tudi na naše gore, ki pa so bile brez bele kape. Ob poti so nas pozdravile trobentice, prve znanilke pomladi . In že smo bili pri zadnji cerkvi na Vrhovlju pri Kožbani. Cerkvica z najstarejšimi freskami v Brdih je posvečena Sv. Andreju. Občudujemo lahko prizore iz življenja svete družine ter upodobitve svetnikov in apostolov. Podobno kot nekatere druge cerkve primorskega tipa, ima cerkvica pred vhodom nekakšno lopo, pokrito s kamnitimi skrlami in zvonik na preslico. Po skupinskem fotografiranju smo se spustili do izhodišča. Udeležencem smo pripravili odličen pasulj in kozarček briškega. V prijetnem vzdušju so se zadovoljni pohodniki počasi odpravljali proti domu z obljubo, da naslednje leto spet pridejo, saj vedo, da jim vsako leto pripravimo drugačen pohod po zimskih Brdih.

Zapisala
Iva Šibav

2015 pohod ob meji brez meje sl12015 pohod ob meji brez meje sl22015 pohod ob meji brez meje sl42015 pohod ob meji brez meje sl5

2015 pohod ob meji brez meje sl6