31.8.-1.9.2019 KOROŠKA RINKA

V PD BRDA smo in izkoristili po napovedih vremenarjev, še zadnji poletni vikend za obisk visokogorja -v Kamniško Savinjskih Alpah. Naš cilj je bil – Koroška Rinka. Naša pot se je začela v Kamniški Bistrici – Žagana peč (890 m). Od tu smo se čez Žmaučarje (stara pastirska, lovska neoznačena pot) podali na pot.

Daljši postanek smo si vezli pri bivaku pod Skuto. Na označeno planinsko pot smo se vključili malo pod vrhom in po njej nadaljevali do vrha Koroške Rinke (2433 m). Z nasmehom na obrazu smo si segli v roke in v naše knjižice odtisnili še en žig. Z vrha je čudovit pogled na osrednje Kamniško Savinjske Alpe in na del Karavank. Sledil pa je spust po zelo zahtevni poti z obvezno uporabo samovarovalnega kompleta. Pot je sicer zavarovana vendar ne vzdrževana. Na več mestih so klini izpuljeni, zajle pretrgane, oznake skoraj nevidne, zato je bila potrebna precejšna pazljivost. Srečno smo prispeli v na Ledine – Kranjska koča, kjer smo tudi prespali. Naslednje jutro pa nas je čakal nov izziv. Pot do Češke koče skozi »žrelo« je zaprta zato, smo se podali po zelo zahtevni »slovenski poti«. Zaslužen počitek smo si privoščili pri Češki koči. A kaj, pred nami je še dolga pot. Nadeli smo si nahrbtnike in pot pod noge. Najprej nas je pot vodila po složnem melišču, ki je delno poraslo z rušjem. Sledili smo oznakam za Grintovec po Frischaufovi poti. Pred vstopom v steno smo si nadeli samovarovalni komplet in čelado. Plezanje sprva ni težavno, a je vzpon nevaren zaradi drobirja na poti (nevarnost zdrsa). Stena po kateri se vzpenjamo nato postane bolj strma, varovala pa so vse bolj pogosta. Sledi plezanje po naravnih prehodih skozi žlebove, grape in police. Ves čas vzpona pa se nam odpirajo lepi razgledi na Jezersko in okoliške vrhove. Po dobrih dveh urah in pol "plezanja" stopimo iz stene na Mlinarsko sedlo, od koder se nam odpre pogled proti jugu. Wau, prekrasen pogled. Žal smo se zaradi časovne stiske morali odpovedati vzponu na Grintovec. Nič zato, pa drugič. Pogled na mogočno goro so nam v presledkih zakrivale meglice. Iz Mlinarskega sedla preko Velikih podov, mimo bivaka Pavla Kemperla (pod Grintovcem) smo prispeli do Cojzove koče na Kokrskem sedlu. Med potjo pa nas je za kratek čas tudi malce poškropilo z neba. Nič resnega. Čakal nas je še spust v dolino, ki pa je bil mučen. Tla so bila mokra in spolzka, noge nas niso več ubogale. Kljub negodovanju smo le prispeli in si v veselje, da je tura uspela, z nasmejanimi obrazi čestitali drug drugemu. Super tura, dobra družba.

Zapisala: Iva Šibav