30.9.2018 JEREBICA


Za današnjo nedeljo je bila vremenska napoved za obiska gora čudovita. To smo tudi izkoristili in se podali proti Bovcu in dalje do odcepa za Možnico. Nadeli smo si nahrbtnike in odkorakali proti našemu cilju. Najprej nas je pot vodila po makadamski cesti, višje pa smo prešli v gozd in nadaljevali po zložni planinski poti.

Pot se naprej strmo vzpne, v pomoč so nam bila varovala, da smo premagali strmo skalno stopnjo. Korak za korakom smo po treh urah hoje prišli na Jezersko sedlo, kjer se pot združi z italijansko, ki prihaja iz Belih vod. Pot je še naprej kar strma, tudi že po skalah, kjer smo malo tudi poplezali. Do vrha smo hodili zanimivem kraškem svetu, ki ga odlikujejo številne škraplje in žlebiči. Končno smo dosegli vrh 2126 m. Nasmeh na naših obrazih je odražal veselje, saj pot ni lahka, pa tudi kar dolga je. Vrh nas je nagradil s čudovitim razgledom. Globoko pod nami Rabeljsko jezero, Viševa skupina pa Veliki Nabojs, pa mogočna Mangart in Jalovec, pred nami Rombon, zadaj pa Kaninsko pogorje. Prijetno je bilo ležati v travi in se predajati sončnim žarkom, vendar nas je Bojan opomnil, da nas čaka še dolg spust v dolino. Nadeli smo si nahrbtnike, se poslikali in se podali proti dolini. Na Jezerskem sedlu smo se malo oddahnili. Pot v dolino je bila dolgočasna in ni je hotelo biti konca. Končno smo po 9 urah hoje lahko sezuli gojzerje. Kljub temu, da je bila današnja tura naporna in kondicijsko zahtevna, smo se zadovoljni vrnili domov.