12.7.2020 - ŠPIK NA NOSOM (FERONON DEL BUINZ)
Rana ura, zlata ura smo si rekli, ko smo že pred 5 uro krenili na pot. Brez postanka smo v dveh urah mimo Bovca, skozi Log pod Mangartom, čez Predel in mimo Rabeljskega jezera, prispeli na planino Pecol, kjer je bilo naše izhodišče. Bilo je precej hladno in pihalo je. Po uvodnem razgledovanju po okoliških vrhovih, smo krenili na pot in pri koči Brazza spili jutranjo kavico. Nato pa pot pod noge in sledili oznakam. Pogled proti Kaninskemu pogorju je bil čudovit. Kaj kmalu so nas v gorski svet pospremili številni kozorogi. Sledili smo oznaki znamenite poti Ceria – Merlone, po kateri smo se dobesedno sprehodili med travami in cvetjem do Škrbine nad Tratico. Tu smo se pripravili na zahtevnejši del poti – nadeli smo si varovalno opremo. Ozke police zahtevajo trden korak in nič vrtoglavosti, zavarovane so na najožjih mestih. Sam začetek poti je izjemno izpostavljen. Ob varovalih, nekaj časa hoje po samem grebenu, smo se povzpeli na Špik nad Nosom, 2531 m. Prav na vrhu stoji pred nekaj leti postavljen vzorno urejen bivak, imenovan po alpinistu in gorskem reševalcu Luki Vuerichu iz Žabnice, ki se je leta 2010 ponesrečil na Prisojniku. Občasna megla nam je zakrivala poglede proti Višu, Montažu, Špiku Hude police, medtem, kot je bil čudovit razgled na Kaninsko pogorje ter na planino Pecol. Prav ta pogled v dolino nam je dal vedet, da je sestop dolg. Previdno smo ubirali stopinje navzdol do Škrbine nad Tratico, kjer smo se »razorožili« in si spet pripravili palice in se spuščali proti dolini in občudovali prelepo gorsko cvetje. A ja, celo pot so nas spremljale ta rogate živali – kozorogi, od tistih čisto majhnih ob materah, do mogočnih starcev, ki so leno poležavali po skalah. Srečno smo vsi prispeli v dolino in zadovoljno pogledovali proti gori, ki smo jo osvojili. Čudovito turo v prijetni družbi smo zaključili na Predelu, ob pijači in lepem razgledu na Mangart, Jalovec...