21.7.2019 - MONTAŽ - ŠPIK NAD POLICAMI

Montaž (2753 m) je najvišji vrh zahodnih Julijcev in je za Triglavom drugi najvišji vrh celotnih Julijskih Alp. Kar pa se tiče razsežnosti, bi mu v Julijskih Alpah le z težko našli primero. Njegova velikanska gmota obvladuje tri globoke doline: Zajzero, Dunjo in Reklanico. Vsaka od teh dolin mu daje svojstven pečat.

Od koder koli ga gledamo pred nami stoji velikan, ponosno se zavedajoč svojega mesta, ki mu pritiče v Julijskih Alpah. Skratka Montaž je gora, ki nima nobene krotke strani. Zaradi vsega tega spada že od nekdaj med najbolj zaželjene cilje ljubiteljev Julijskih Alp. Tudi mi smo želeli obiskati tega velikana. S turo smo začeli na planini Pecol, ki nahaja na nadmorski višini 1500 m. Nad kočo Braza smo se razdelili v dve skupini, ena je zavila desno, ki pelje na Špik Hude police, ostali pa nadaljevali pot proti Škrbini Forcella Dei Disteis. Tu se pot že nekoliko bolj strmo vzpne in nas kmalu pripelje na že prej omenjeno sedlo, pri katerem je običajno veliko kozorogov. Pot nas nato čez melišče pripelje v skalnat del poti. Tu pot, ki je označena z rdečimi pikami postane nekoliko izpostavljena in nas preko naravnih prehodov pripelje na prepadna zahodna pobočja. V nadaljevanju pot vodi po ozkih, izpostavljenih  prepadnih policah proti severu. Od tod tudi slovensko ime za Montaž – Špik nad Policami. 50 m pred bivakom Suringer pa smo zavili desno navzgor na pot skozi Findeneggov ozebnik. Od tu naprej napak ni, ta del poti ni zavarovan. Potrebno je plezanje I-II stopnje. Težje kot samo plezanje, je paziti da ne prožimo kamenja, saj vse kar se tu sproži konča na čeladah planincev, ki plezajo pod nami. Veliko kamenja prožijo številni kozorogi. Prav tako je potrebno paziti na naložen grušč na vmesnih sklanih policah. Iz Findeneggovega ozebnika smo sestopili na zahodni Montažev greben, ki je mestoma izpostavljen, kmalu za tem smo dosegli vrh. Z nasmejanimi obrazi smo si segli v roke – uspelo nam je. Na vrhu je postavljen križ in zvonec, na katerega smo pozvonili za srečo. Prečudovit pogled je segel na Mangart, Kaninsko pogorje, Strmo peč….. in daleč v ozadju na zasnežene avstrijske hribe. Po daljšem postanku in skupinski fotografiji smo se pripravili na sestop po običajni poti čez Pipanovo lestev. Pipanova lestev je dolga 80 m in poteka skorajda navpično navzdol prek skalnatega pobočja. Predstavlja ozko grlo za prehod na Montaž. Zaradi izpostavljenosti je obvezen samovarovalni komplet.

Velikopotezna tura na velikana Zahodnih Julijcev je v dobri družbi lepo uspela.

Zapisala: Iva Šibav